V soboški galeriji tokrat vizualni fenomeni

Objavi na Facebook

Petek, 14. maj. 2010 ob 10:31

 Do 2. junija je v Galeriji Murska Sobota na ogled razstava nemškega umetnika Ludwiga Wildinga z naslovom Vizualni fenomeni. Za Wildingova dela je značilno, da zaradi optičnih fenomenov oživijo šele ob premikanju opazovalca. Soboška galerija je razstavo pripraivla v sodelovanju z Muzejem konkretne umetnosti iz Ingolstadta. V bodoče bo to sodelovanje obojestransko, saj se bodo v Nemčiji predstavili tudi pomurski umetniki.


»Moja dela so narejena tako, da šele ustvajralni gledalec ustvari dokončno umetnino,« je enkrat zapisal Ludwig Wildig. Njegovo razstavo v soboški galeriji je postavila kustosinja Ustanove za konkretno umetnost in dizajn Ingolstadt mag. Amelys Deiss. Wilding je eden pomembnejših umetnikov opt-arta, ki se ukvarja z optičnimi fenomeni. "Opt art je postala prepoznavna v 60. letih in je bila takrat velik fenom. Ludwig Wilding pa je optične fenomene odkrival že v 50. letih," pravi mag. Amelys Deiss.

S prekrivanjem linij Wilding ustvarja rasterje, ki povzročajo optično prevaro gibanja, leprav tega ni. Svoje delo je obravnaval tudi kot znanost in raziskovanje, na kar kaže tudi naslov razstave Vizaualni fenomeni. "Vedno znova si je na podlagi linij ogledoval, kako deluje človeško oko in predvsem, kako enostavno ga je prevarati. Torej kaj se zgodi v naši glavi, leprav v resnici tega ni. Vse to le zaradi majhnih sprememb," je ob predstavitvi razstave povedala Deisseva.

Wildig se je v abstraktnem ustvarjanju preiskušal od leta 1948, najstarejša umetnina na razstavi v soboški galeriji je iz leta 1951. Po letu 1960 Wildiga prevzame takoimenovano navidezno gibanje. Na raziskovanje tega naravnega pojava nakazujejo tudi naslovi njegovih del, kot so okrajšave RC, SPA ali MSR. Gre za okrajšave fenomenov, ki jih je odkril.

Wildig je za katalog razstave zapisal, da se v svojem ustvarjanju ukvarja z vizualno prevaro s trojnim namenim. Da gledalcu ponazori, kako zastali so naši načini videnja; da preseneča, iritira in človeka vzpodbudi k temu, da začne premišljevati in da prispeva k temu, da se senzibilizira zavedanje prostora in gibanja. "Ludwig Wilding svoje imetnosti ni razumel tako, da opozovalcu postavi delo, kot je Mona Lisa v obliki dokončne slike. Opazovalec se pri njegovi umetnosti soudeležuje. Pred njegovimi deli se mora opazovalec premikati, saj šele takrat delo oživi," še pravi mag. Amelys Deiss.

Razstava bo na ogled do 2. Junija, javni strokovni vodstvi po razstavi pa bosta prihodnji četrtek 20. maja ob 10. in 17. uri.

 

 

 

Komentarji ne odražajo stališč uredništva TV IDEA.

Trenutno ni nobenega komentarja na to vsebino. Bodite prvi in podajte svoje mnenje.

 

Podaj svoje mnenje

Za komentiranje prispevkov morate biti registrirani in prijavljeni.

 

Registracija / Pozabljeno geslo