Objavi na Facebook

Ponedeljek, 12. julij. 2010 ob 14:32

Kljub temu, da se žetev pšenice v teh dneh bliža koncu, točna odkupna cena še vedno ni jasna. Medtem, ko si pridelovalci prizadevajo doseči ceno, ki bi pokrila njihove proizvodne stroške, odkupovalci želijo ceno, ki bi se oblikovala po cenah na mednarodnih borzah.


Po pomurskih njivah je bilo letos posejanih 17 hektarjev pšenice, kar je skoraj polovica celotne površine namenjene za pšenico v Sloveniji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je že 70 odstotkov požete, preostanek bodo kombajni pospravili ta teden. Kljub temu pa še vedno ni dokončno oblikovana cena. Po analitičnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta naj bi morala biti cena za pokritje stroškov 158 evrov na tono. "Trenutne cene v pomurskem prostoru se gibljejo od 90 do 130 evrov na tono," pravi direktor KGZS Zavoda Murska Sobota Franc Režonja.

Trenutne cene v Pomurju tako predstavljajo le 70 odstotkov stroške pridelave. Po podatkih KGZS kmetovalci od cene kilograma kruha prejmejo 7 odstotkov, mlinsko predelovalna industrija 43 odstotkov, trgovci pa polovico. Kmetje opozarjajo, da primerjava s cenami pšenice na Madžarskem ni korektna. Tam namreč integrirane pridelava skoraj ni, v Sloveniji pa je na ta okolju prijaznejši način pridelane 80 odstotkov pšenice.

»Res je, da se na sosednjih trgih, predvsem v času žetve, ponuja pšenico po enakih ali celo nižjih cenah. A v Sloveniji je preko 80 % pšenice pridelane po načinu integrirane pridelave, ki porabniku zagotavlja varno, zdravo in kakovostno zrnje. Zato se, tako na potrošnike kot mlinsko predelovalno industrijo ter trgovce, obračamo s pobudo, da se zavemo pomena porabe slovenske pšenice, ki poleg zagotavljanja prehranske varnosti omogoča tudi številna delovna mesta,« je danes v Murski Soboti povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj.

V Veliki Britaniji je  trenutna cena pšenice na tono 151 evrov, v ZDA evro več, v Franciji 135 evrov, v Avstriji 124,5, na Madžarskem pa 113. Kmetijsko gozdarska zbornica pa za Slovenijo vztraja pri 158 evrih. Nižja cena naj bi ogrozila obstoj kmetij.

A zgodba dveh bregov, ki vsak s svojim interesom oblikujeta ceno pšenice, se ponavlja iz leta v leto. Kmetje predlagajo, da bi vzpostavili naročeno proizvodnjo za znanega kupca po vnaprej dogovorjeni ceni. Odkupovalci se zdaj, ko tega dogovora ni, borijo za konkurenčen položaj na tujih trgih, kmetje pa za zaslužek, ki bi zagotavljal preživetje.

 

 

 

Komentarji ne odražajo stališč uredništva TV IDEA.

Trenutno ni nobenega komentarja na to vsebino. Bodite prvi in podajte svoje mnenje.

 

Podaj svoje mnenje

Za komentiranje prispevkov morate biti registrirani in prijavljeni.

 

Registracija / Pozabljeno geslo