Poljedelstvo

Video je nastal v okviru projektnih aktivnosti za informiranje o Skupni kmetijski politiki 2023-2027. Več informacij: https://tvidea.si/skupna-kmetijska-politika/ _ Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. _ *Tretja oddaja Zdravje v naših rokah se je tokrat posvetila izzivom sodobnega poljedelstva. Svoje poglede na pridelavo hrane in tržne izzive je predstavil Branko Virag iz družbe Panvita. Svoje delovanje pa je opisal mlad prevzemnik Dejan Jakob.* Njive v Sloveniji zajemajo 174.000 ha zemlje, kar je 36 % vseh uporabnih kmetijskih zemljišč. Na večini teh njiv se prideluje žita za zrnje, te predstavljajo kar 56 % pridelave, sledijo še rastline za zeleno krmo, industrijske rastline, korenovke in gomoljnice. V Sloveniji pridelamo okrog 600.000 ton žita na leto, porabimo pa okrog 880.000 ton, kar pomeni, da smo le 70-odstotno samooskrbni. *Vsak dan dražja goriva in gnojila* Kmetijstvo je v luči podnebnih sprememb in energetske krize pred veliki izzivi, saj se pogonska goriva in gnojila hitro dražijo. Vse to vpliva na zmanjšanje količine pridelane hrane in njeno ceno. Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, meni, da je slovensko poljedelstvo v koraku s časom in se hitro prilagaja spremembam ter razvija z vizijo evropske kmetijske politike. *Konflikt interesov* Virag vidi konflikt med dvema željama odločevalcev in kupcev: to je na eni strani zagotoviti čim več ekološko pridelane hrane, na drugi strani pa, da je hrana tudi cenovno dostopna. _»To je eno z drugim v nasprotju. Če želimo zadostne količine doma proizvedene hrane, se ta v večjem delu pridela na konvencionalen, industrijski način. Na drugi strani je vedno več kupcev, ki si želijo eko produkte, to pa je obratno sorazmerno s količino,«_ razloži. *Podnebne spremembe povečujejo potrebe po namakalnih sistemih* Panvita že dvajset let sledi trendom in se prilagaja okoliščinam. Virag vidi največji izziv v podnebnih spremembah, ki se že močno čutijo. Skupina ima okrog 800 ha namakalnih sistemov, pri nas le okrog 4 % kmetijskih zemljišč. _»To je izredno premalo. Če želimo kmetovati še naslednjih 50 let, tu na območju Pomurja, predvsem Prekmurja, bo izgradnja namakalnih sistemov neobhodno potrebna,«_ je jasen Virag. *Povezovalni kanal kot rešitev za vedno pogostejše suše* Prekmurje je brez namakanja ogroženo. Edini vodni vir v regiji je reka Mura. Ena od idej je tudi izgradnja povezovalnega kanala, ki bi povezal Muro in potok Ledavo. Tako bi Ledava lahko zalagala gorička polja. Mura je poglobila podtalnico za skoraj meter, kar pomeni, da so polja dlje od struge. Zaradi tega prihaja vedno bolj pogosto do suš. Razbremenilni kanal bi dvignil nivo podtalnice. *Kriza je povečala samooskrbo* Dobro plat trenutne krize Virag vidi v povečanju samooskrbe evropskih držav. Slovenija je v prejšnjih letih večinoma izvažala kakovostno slovensko žito v tujino in uvažala poceni žita iz vzhodnoevropskih držav. Ta trend se je letos obrnil, saj je večina žita ostala doma. *Mlad prevzemnik* Kmetija Jakob je poljedelsko-zelenjadarska družinska kmetija iz Lipovcev. Po končanem študiju, jo je prevzel Dejan Jakob. Kmetija je začela z živinorejo, z rejo krav in se v 90. preusmerila v prašičerejo in poljedelstvo. Sčasoma so se bolj usmerjali v zelenjadarstvo in povečali obdelovalne površine. Trenutno obdelujejo 82 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 6 ha namenjenih zelenjavi. Ostalo so tradicionalne, konvencionalne poljščine, nekaj je še alternativnih kultur. *Potrebna sta vztrajnost in vizija* Največ površine zavzema pšenica, sledijo ječmen, koruza. Nekaj let so imeli tudi sončnice in sojo, a so jih opustili. Velik del prihodka predstavlja pridelava zgodnjega in poznega krompirja. Jakob omeni, da pri prodaji koruze ali žit ni večjih težav, zaplete pa se pri prodaji zelenjave. Pot do zaupanja kupcev in veliki trgovskih verig ni bila lahka, potrebna je bila vizija in vztrajno zasledovanje ciljev. _»Slovenija je butična država, pri nas je masovna proizvodnja le enega proizvoda zelo težka,«_ razloži Jakob. *Skupna kmetijska politika izrednega pomena za slovenske kmete* Dejan Jakob kot mlad prevzemnik kmetije občuti neposredne učinke skupne kmetijske politike Evropske unije. _»Skupna kmetijska politika pomeni za vsakega profesionalnega kmetovalca velik vir dohodka, oziroma socialno varnost in tisti nadomestek, ki ga subvencije prinašajo, da lahko likvidno poslujemo na sami kmetiji,«_ dodaja Jakob. *Turizem kot dodaten vir zaslužka* Pred osmimi leti so se usmerili tudi v turistično dejavnost. Zgradili so objekt, ki kot izletniška kmetija sprejema zaključene družbe in jim ponuja lastne dobrote. K razmišljanju o turistični ponudbi jih je spodbudil evropski razpis. _»Brez tiste pomoči tega sigurno ne bi zmogli sami,«_ je jasen Jakob, ki ima še veliko načrtov.