Skupna kmetijska politika

Video je nastal v okviru projektnih aktivnosti za informiranje o Skupni kmetijski politiki 2023-2027. Več informacij: https://tvidea.si/skupna-kmetijska-politika/ _ Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. _ Ste že slišali za Skupno kmetijsko politiko Evropske unije? Veste kaj so pametne vasi ali zeleni dogovor? To in še več nam razloži evropski poslanec Franc Bogovič. Osrednja pomurska televizija TV IDEA, že dobrega pol leta obvešča o pomembnosti pridelave lokalne hrane v sklopu oddaj Zdravje v naših rokah. Tokratna, šesta oddaja nudi konkretne informacije o izvajanju Skupne kmetijske politike in njene učinke na pomurske kmete. Kaj je Skupna kmetijska politika? Skupna kmetijska politika (SKP) je sveženj načrtov in določil na področju kmetijstva v Evropski uniji. Gre za celosten strateški načrt, vključno s cilji in določili glede sofinanciranja in sistemom subvencij za kmete. Financira se iz skupnega proračuna Evropske unije. Skupna kmetijska politika obsega kar 31 odstotkov proračuna Evropske unije, to je 344 milijard evrov. Slovenija ima na voljo 1,8 milijarde evrov za oba stebra kmetijstva. Načrti se sprejemajo za obdobje štirih let, tako je 1. januarja letos, začel veljati Strateški načrt 2023-2027. V Evropski uniji je trenutno aktivnih okrog 10 milijonov kmetov, ki obdelujejo 39 odstotkov površin EU. »Osnovni namen kmetijske politike je, da kmetje pridelajo hrano, ki je na eni strani cenovno dostopna za potrošnike, na drugi strani pa, da kmetje od tega lahko živijo,« razloži evropski poslanec Franc Bogovič. Iz Koprivnice v Bruselj Slovenija ima v Evropskem parlamentu osem poslancev, ki zastopajo naše interese. Eden od njih je Franc Bogovič. Kot diplomiranem agronom in sadjar, se v Bruslju še posebej posveča ravno skupni kmetijski politiki. Poudari, da je glavna težava Slovenije v primerjavi z večjimi državami, njena majhnost. Zaradi majhnosti imamo tudi majhne in razdrobljene kmetije, ki niso konkurenčne zahodnoevropskim državam. Še večji problem pa so neorganiziranost, nepovezanost in nesodelovanje med različnimi sektorji in posameznimi kmeti. Zato je treba okrepiti skupno trženje in skupne predelovalne obrate, ki bi lahko prinesli dodano vrednost. »Ker nimamo dovolj kmetijskih površin, moramo biti bolj iznajdljivi,« pravi Franc Bogovič. Mladi so inovativni V Sloveniji imamo zelo kvalitetno hrano in veliko manj obremenjeno in onesnaženo okolje kot drugje, zato bi morali okrepiti turistične ponudbe, kjer bi gostom ponudili domačo hrano in kulturno ponudbo. V novi perspektivi SKP 2023-2027, je več sredstev namenjenih mladim kmetom. Bogovič opaža, da ravno mladi kmetje razvijajo nove, sveže produkte in inovativne ideje trženja. Zato je ključno, da politiki sodelujejo z Zvezo podeželske mladine. Kaj so pametne vasi? Pametne vasi so podeželske skupnosti, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporabljajo inovativne rešitve in digitalne tehnologije. Pametne vasi nudijo celovit pristop do podeželja in zagotovitev kvalitetne infrastrukture, od cestnih povezav in vodovodov, do širokopasovnega interneta. Bogovič zagovarja policentričen razvoj podeželja, z večjo poseljenost podeželja ter celovitim razvojem vasi. Kaj je zeleni dogovor? Evropski zeleni dogovor je sveženj političnih pobud, ki naj bi EU usmerile proti zelenemu prehodu. Države članice EU so se zavezale, da bodo do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost in izpolnile zaveze iz Pariškega sporazuma. Eden od ključnih ukrepov zelenega dogovora je strategija Od vil do vilic, ki skuša sedanji prehranski model usmeriti v trajnostni model. Med drugim predvideva tudi prepolovitev uporabe pesticidov in gnojil, več površin za ekološko kmetovanje ter izboljšanje dobrobiti živali. Franc Bogovič je dokaj kritičen do strategije Od vil do vilic in prepolovitve uporabe pesticidov, saj pravi, da ni jasnih določil, kako bi lahko pridelali večje količine hrane brez njih. Tu apelira tudi na slovenske kmete, naj se oglasijo v javnosti, ko vidijo neskladja med teorijo in realnostjo. »V družbi smo ustvarili vzdušje, kot da so kmetje tisti, ki bodo zastrupili ljudi in naravo,« je jezen Bogovič glede neutemeljenih prepovedi pesticidov. Sadjarji in vinarji, ki nimajo sort odpornih na peronosporo, enostavno nimajo druge izbire kot pesticide. Bolj kot popolno prepoved pesticidov, pa Bogovič vidi rešitev v smeri boljše prognostike, kar pomeni, da se škropi ob najbolj primernih časih in da na trg pridejo pripravki, ki so manj obremenjujoči za okolje. ... Več preberite tukaj: https://sobotainfo.com/novica/scena/video-evropska-hrana-je-najbolj-zdrava-na-svetu/705006