pom. akad. dr. Nina Zver

Jožef Horvat se je rodil leta 1880 v Veliki Nardi na Gradiščanskem. Njegov materni jezik je bila gradiščanska hrvaščina, šolal se je v madžarščini, prekmurščine pa se je moral priučiti. Sedem let je bil kaplan v Črenšovcih, od leta 1912 do smrti pa župnik v Martjancih. Zapustil je 530 anonimnih pridig v prekmurščini, ki so dolgo ležale na martjanskem podstrešju. Pom. akad. dr. Nina Zver je ugotovila, kdo je njihov avtor, in jih v doktorski disertaciji prva sistematično analizirala.

Pridige je razvrstila v tri obdobja. V črenšovskem obdobju (1905–1912) so pisane v prekmurici, z arhaičnim besedjem in kroatizmi, na primer ikavskim odrazom jata. V prvem martjanskem obdobju je jezik bližje vsakdanji rabi, povedi so krajše. V tretjem obdobju je Horvat prešel na prilagojeno slovenico, dvoglasnike je poknjižil in prevzemal osrednjeslovensko besedje. Več kot 90 odstotkov pridig iz tega obdobja je prirejenih ali prevedenih po pridigah iz Duhovnega pastirja, Slovenskega prijatelja in Slomškovih Drobtinic.

Zverjeva meni, da so pridige dokument postopne slovenizacije cerkvenega jezika. Pomagale so tudi starejši generaciji, da se je po združitvi Prekmurja z matično državo leta 1919 učila slovenskega knjižnega jezika. Razkrivajo še kulturni boj prekmurskih duhovnikov za ohranitev jezika v času madžarizacije.